SPREGOVORIMO O ENDOMETRIOZI

endometrioza

Endometrioza je ena izmed najpogostejših bolezni (pogostejša od raka dojk in sladkorne bolezni), za katero zbolijo predvsem ženske v reproduktivnem obdobju  (Ribič Pucelj v Takač in Geršak, 2016). Je pojav tkiva s histološkimi in funkcionalnimi značilnostmi endometrija (sluznice maternice) zunaj maternične votline. (endozavest.si) Najpogosteje se to tkivo pojavi na organih male medenice, predvsem rodilih, jajčnikih, jajcevodih, materničnih vezeh, v Douglasovem prostoru, razširi se lahko tudi na sosednje organe v mali medenici – mehur, sečevod in črevesje. V nekaterih primerih se lahko pojavi tudi na pljučih, možganih in nogah. (Eisenstat, Ziporyn, Carlson, 2004)

VSAKA DESETA ŽENSKA

… v svetu zboli za endometriozo. To pa je približno 176 milijonov žensk po vsem svetu (Lanišnik-Rižner, 2014). V Sloveniji ni bila narejena še nobena raziskava, zato se domneva, da je incidenca primerljiva ali enaka kot tista v razvitem svetu. Tako pridemo do ocene, da ima endometriozo od 30.000 do 40.000 žensk v Sloveniji, če reproduktivno obdobje štejemo kot življenjsko dobo med 19. in 45. letom starosti.

Obstajajo tri različne oblike endometrioze: peritonealna endometrioza, endometrioza jajčnika in globoka infiltrativna endometrioza, ki pa se lahko pojavijo istočasno. (Ribič Pucelj v Takač, Geršak, 2016: 286)

Čeprav bolezen poznamo že razmeroma dolgo, znanost do zdaj še ni potrdila specifičnega vzroka za njen nastanek. Vzrokov je brez dvoma več, torej govorimo o multifaktorialni bolezni. Obstaja pet teorij o nastanku, vendar nobena ne pojasni vseh vidikov nastanka endometrioze.

Endometrioza v veliko primerih nima očitnih telesnih simptomov in je zato velikokrat spregledana ali napačno diagnosticirana – zato ji pravimo tudi nevidna bolezen.

Najpogostejši simptomi so:

  • boleča menstruacija,
  • bolečina med spolnimi odnosi,
  • kronična medenična bolečina
  • in neplodnost.

Diagnosticira se lahko le z laparoskopsko operacijo. Vendar ker bolezen ni dovolj poznana in ker se žensk s tovrstnimi težavami ne jemljejo resno, pogosto od pojava prvih simptomov pa do diagnosticiranja in zdravljenja bolezni preteče 8 do 10 let.

Za zdaj endometrioza zaradi same specifičnosti bolezni ostaja neozdravljiva. (endozavest.si) Čeprav bolezen ni življenjsko ogrožajoča, pomembno vpliva na kvaliteto življenja.

Evropska unija je leta 2007 endometriozo razglasila za socialno bolezen, ker vpliva na fizično, psihično in socialno življenje žensk in je po Evropi najpogostejši vzrok za izostanek z dela in šole.

V namen ozaveščanja o tej bolezni je marca 2016 nastalo društvo Endozavest, katerega ustanoviteljice so ženske z osebno izkušnjo endometrioze. Ideja o društvu je nastala v eni od podpornih skupin (Endometrioza Slovenia in Endometrioza – soba razumevanja) na družbenem omrežju Facebook. Z društvom sodeluje tudi doc. dr. Martina Ribič Pucelj, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, ki na spletni strani pod rubriko Svetovalnica odgovarja na vprašanja v zvezi z endometriozo. Več o društvu in endometriozi si lahko preberete na spletni strani društva: http://endozavest.si/.

 

Viri:

– Eisenstat, S., Ziporyn. T., Carlson, K. (2004). The New Harvard Guide to Women’s Health. Cambridge, MA: Harvard University, dostopno na: http://nukweb.nuk.uni-lj.si/login?qurl=http%3A%2F%2Fsearch.credoreference.com%2Fcontent%2Fentry%2Fhupwh%2Fendometriosis%2F0 (23. september 2016).

– Lanišnik-Rižner, T. (2014). Molekularni označevalci endometrioze – možnost razvoja neinvazivne diagnostike?. Zdravniški vestnik, letnik 83, številka 11, str. 782-791.

– Ribič-Pucelj, M. v Takač, I., Geršak, K. (2016). Ginekologija in perinatologija. Maribor : Medicinska fakulteta, str. 285-304.

– Endozavest. Dostopno na: http://endozavest.si/o-endrometriozi/splosno-o-endometriozi/ (12. april 2017)

 

Dodaj odgovor